Marija Zaharova je retoriko Nata o blokadi Kaliningrajske oblasti označila za izraz slaboumnosti.

Na dan srečanja Erdogana in Putina v Turkmenistanu je ruska raketa zadela turško ladjo v Odesi. Erdogan je Putinu ponudil, da bi Turčija ponovno gostila mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino, in izrazil, da pozorno spremlja prizadevanja za končanje vojne.

Članek obravnava potencialno ključno vlogo Transsibirske železnice v prihodnjih skupnih projektih med Rusijo in Združenimi državami Amerike. Poudarja, da bi izkoriščanje te obojestransko koristne priložnosti zahtevalo, da ZDA najprej uspešno obvladajo turško-ruske napetosti v osrednji Aziji.

Iranski zunanji minister Abas Aragči in njegov egiptovski kolega Badr Abdelati sta se v telefonskem pogovoru pogovarjala o dvostranskih odnosih in aktualnih regionalnih dogodkih. Strinjala sta se, da bosta nadaljevala dialog za krepitev vezi.

Azerbajdžanski zunanji minister Ceyhun Bayramov je 5. novembra 2025 sprejel posebno predstavnico Evropske unije za Južni Kavkaz in gruzijsko krizo, Magdaleno Grono. Pogovarjali so se o trenutnem stanju in perspektivah sodelovanja med Azerbajdžanom in Evropsko unijo (EU), ter o mirovnem procesu med Azerbajdžanom in Armenijo. Evropska unija je pripravljena podpreti mirovna prizadevanja.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je prispel v Gabalo v Azerbajdžanu, da bi se udeležil 12. vrha Organizacije turških držav (OTS). Na vrhu je azerbajdžanski predsednik Ilham Aliyev nagovoril udeležence. Erdoğan je poudaril, da je Izrael največja grožnja za regijo.

Predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev je okrepil strateško partnerstvo z ZDA na področju regionalne infrastrukture in varnosti. Poudaril je, da je dolgoročni mir v Južni Kavkazu mogoč le na podlagi mednarodnega prava ter vzajemnega priznavanja suverenosti in ozemeljske celovitosti. Obiski in dogovori v Washingtonu, vključno s srečanjem s predsednikom Trumpom, so označeni kot zgodovinski, saj spodbujajo sodelovanje v regiji. Azerbajdžan vztraja pri vzpostavitvi Zangezurskega koridorja, ki bi zagotovil neoviran dostop do Nahičevana. Poudarja se tudi, da je prihodnost Armenije odvisna od njenih odločitev glede sodelovanja in miru.

Kim Jong-un je obiskal novo proizvodno linijo raket, preden je z vlakom odpotoval v Peking na vojaško parado, poroča agencija Yonhap. Obisk proizvodnje raket je bil izveden v ključnem vojaško-industrijskem podjetju. Poročila kažejo na pospešeno proizvodnjo raket.

Predstavniki Irana in Rusije so se v Moskvi srečali, da bi razpravljali o dvostranskem vojaškem sodelovanju, ključnih mednarodnih in regionalnih varnostnih vprašanjih ter trenutnih varnostnih izzivih v Južni Kavkazu. Iranski veleposlanik Kazem Jalali se je sestal z ruskim namestnikom obrambnega ministra Aleksandrom Fominom, da bi pregledala možnosti za nadaljnje sodelovanje.

Iran se "z vsemi močmi" pogaja, da bi preprečil ponovno uvedbo mednarodnih sankcij s strani evropskih sil. Francija, Velika Britanija in Nemčija so zagrozile, da bodo sprožile "mehanizem hitrega povračila", ki samodejno ponovno uvaja vse sankcije Združenih narodov proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa. Rusija naj bi bila pripravljena podpreti šestmesečno podaljšanje roka pred ponovno uvedbo kazni.

Armenski premier Nikol Pašinjan je v svojem nagovoru dejal, da je med Armenijo in Azerbajdžanom vzpostavljen mir, pri čemer Armenija izstopa iz blokade po 30 letih. Kljub temu je poudaril, da mir ne bo mogoč, dokler se ne bo zaključilo vprašanje Karabaha. Pašinjan je tudi odgovoril na vprašanja o ozemljih pod nadzorom Azerbajdžana in izpostavil, da se je po srečanju v Washingtonu spremenila situacija v Južni Kavkaz.

Vladimir Putin je pred srečanjem s Trumpom poklical Kim Jong-una, pohvalil Trumpovo administracijo kot "energično in iskreno" ter nakazal možnost dogovora o jedrskem orožju, če se bo rešila ukrajinska kriza. Dmitrij Peskov je sporočil, da po srečanju na Aljaski ni pričakovati uradnih sporočil. Trump je ocenil, da obstaja 25-odstotna možnost neuspeha srečanja. Ruska delegacija je prispela na Aljasko. Rusija naj bi izgubljala vpliv v južnem Kavkazu.

Armenija in Azerbajdžan sta podpisala pomemben sporazum, katerega cilj je končati desetletja trajajoč konflikt, ki je vključeval dve obsežni vojni in bi lahko odprl nove trgovinske priložnosti. Objavljeno je bilo celotno besedilo mirovne pogodbe, o kateri sta se državi dogovorili marca 2025. Pojavljajo pa se tudi vprašanja o tem, ali bi Moskva lahko negativno vplivala na mirovni dogovor.

Rusija izraža interes za stabilnost in blaginjo v Južnem Kavkazu, kar je poudarila tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zakharova v komentarju na pogovore med voditeljema Azerbajdžana in Armenije v Washingtonu. Kljub mnenjem o ruskem 'strateškem porazu' v regiji, Moskva ostaja aktivna pri iskanju mirovnega sporazuma med državama.

Slovenija je izrazila močno podporo projektu podmorskega kabla za energijo Črnega morja, strateški pobudi za prenos zelene energije iz Južnega Kavkaza v Evropo. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo aktivno raziskuje možnosti za sodelovanje pri njegovi izvedbi, kar kaže na usklajenost Slovenije s cilji EU glede diverzifikacije energetskih virov. S tem se Slovenija pozicionira kot pomemben akter pri zagotavljanju energetske varnosti Evrope in spodbujanju trajnostnega razvoja.

Ob obisku iranskega predsednika Masuda Pezeškiana v Armeniji so bili podpisani memorandumi o razumevanju na političnem, gospodarskem, kulturnem in znanstvenem področju. Pezeškian je izjavil, da mora 'upravljanje v regiji Kavkaza ostati kavkaško'. Kljub zagotovilom Armenije o nadzoru koridorja z Azerbajdžanom, iranski predsednik ni bil prepričan o vlogi ZDA v regiji Syunik.

Iransko zunanje ministrstvo je poudarilo, da mora širitev prometnih poti na območju Južnega Kavkaza potekati ob spoštovanju priznanih meja. Poleg tega je ministrstvo potrdilo, da bo Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) Iran obiskala v naslednjih dveh tednih.

Analitik Thomas de Waal iz Carnegie Endowmenta je za Meduza izjavil, da Rusija izgublja svoj vpliv na Južnem Kavkazu, kar naj bi se kazalo tudi v načrtih za strmoglavljenje armenskega premierja Pašinjana. Medtem je bil Mihail Gusman, namestnik generalnega direktorja TASS, odpuščen, kar nakazuje morebitne notranje napetosti ali spremembe v ruskih medijskih krogih.

Karaganda in Astana sta postali vodilni mesti v novem kazahstanskem indeksu industrijskega in inovativnega razvoja, kar kaže na močno uspešnost na področju produktivnosti, naložb in izvoza visoke tehnologije. Podatki razkrivajo naraščajoče regionalne razlike, saj območja, bogata z viri, zaostajajo pri modernizaciji. Medtem Azerbajdžan na novo opredeljuje trgovinsko pot južnega Kavkaza s strateškimi industrijskimi conami in postaja regionalno industrijsko središče, ki ponuja konkurenčne prednosti domačim in mednarodnim vlagateljem.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je poudaril strateški pomen koridorja Zangezur, ki naj bi revitaliziral trgovino in Južni Kavkaz preoblikoval v središče blaginje in sodelovanja. Erdogan je projekt označil za vitalnega in izrazil željo, da bi koridor postal simbol soglasja, ne konflikta.

Predsednik Ilham Alijev je izjavil, da so dogodki med Francijo in Novo Kaledonijo zgodovinski precedens in da to po njegovem mnenju ni konec, temveč šele začetek. Dodal je, da ga razvoj azerbajdžanskih medijev zelo veseli, saj so ti pridobili velik ugled tako doma kot na mednarodni ravni. Ponovno je poudaril, da Azerbajdžan privablja tuje vlagatelje v energetski sektor in da imajo dobre stike z vodilnimi mednarodnimi podjetji, s katerimi sodelujejo kot vlagatelji.